Davki na plemenite kovine v Sloveniji

Obdobja imetništva v Sloveniji ni

Najprej je treba odmisliti pravilo, ki v tujih besedilih o naložbah v zlato prevladuje: da mora kovina ležati določeno število let, preden je dobiček pri prodaji neobdavčen. V slovenskem pravu takšnega roka ni. Določba, ki dobiček od odsvojitve premičnin oprosti plačila dohodnine, ne omenja niti trajanja imetništva niti kakršne koli mejne količine, zato je prodaja teden dni po nakupu davčno obravnavana povsem enako kot prodaja po dvajsetih letih. Kdor išče slovensko ustreznico nemške enoletne špekulativne dobe, je ne bo našel; načrt, zgrajen na čakanju, je zgrajen na tujem pravu.

Iz istega besedila izhaja še nekaj, kar zveni skoraj preveč preprosto: za fizično kovino v Sloveniji ni:

• prostega zneska;
• mejne vrednosti;
• zgornje dovoljene količine.

Bralec, ki tak sistem pozna iz tujih besedil, pričakuje oboje — rok in prosti znesek — in zmoti se pri obojem. Geslo obdobje hrambe pojasnjuje, kako tak mehanizem deluje v državah, ki ga poznajo, geslo prosti znesek pri kapitalskem dobičku pa isto za mejne vrednosti. Na davčno obravnavo slovenske palice ali naložbenega kovanca ne vpliva ne prvo ne drugo.

Zato je ta vodnik zgrajen okoli vprašanja, kaj je bilo prodano, in ne okoli koledarja. Kdor želi red velikosti izračunati na konkretnem primeru, naj davčni kalkulator uporabi kot orodje za oceno in ne kot zavezujoč izračun: orodje pokriva več pravnih redov in za posamezno državo ne nadomešča presoje. Praktični del nakupa — od preverjanja trgovca do plačilnih poti — obravnava vodnik nakup zlata, tu ostajamo pri davku.

Dobiček je oproščen plačila dohodnine

Nosilna določba je 1. točka 32. člena ZDoh-2. Stoji v tistem delu zakona, ki nosi uradni naslov »Oprostitve plačila dohodnine«, in po njej se dohodnina ne plača dvakrat: ne od dobička iz kapitala od odsvojitve premičnin — z izjemo premičnin, ki jih zakon prišteva h kapitalu v 2. in 3. točki 93. člena — in ne od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Edini nadaljnji pridržek v določbi zadeva dobiček delojemalca, ki odsvoji pravico do nakupa delnic ali pravico do pridobitve drugega premoženja. Zakon torej sam poimenuje ta znesek »dobiček iz kapitala« in ga nato oprosti. Pravilna navedba je 1. točka 32. člena ZDoh-2 oziroma 32. člen, 1. točka; navedba z odstavkom je napačna, ker ta člen nima odstavkov, temveč uvodni stavek in točke.

Zakaj je besedilo dvojno in kje se bralci zmotijo

To dvojno besedilo je vir pogostega nesporazuma, zato ga velja prebrati počasi. Izvedeni finančni instrumenti v določbi niso izjema od ugodnosti, ampak so poleg premičnin drugi primer, pri katerem se dohodnina ne plača; izjema od ugodnosti je edino tisto, kar besedilo uvaja z besedo »razen«, to je premičnine iz 2. in 3. točke 93. člena in navedeni položaj delojemalca. Iz tega pa ne sledi, da so izvedeni instrumenti brez davka: iz dohodnine so vzeti zato, ker jih obdavčuje poseben zakon, o katerem govori razdelek o enotni stopnji spodaj. Fizična kovina in izvedeni instrument tako izpadeta iz istega zakona, vendar z nasprotnim praktičnim izidom — pri kovini se s tem davčna pot konča, pri izvedenem instrumentu se šele začne.

Praktični pomen je preprost. Zlata palica in naložbeni kovanec sta premičnini. Kdor ju kot fizična oseba proda z dobičkom, tega dobička ne plača v dohodnini — ne v celoti, ne delno, ne po znižani stopnji. Enako velja za srebro, platino in paladij: oprostitev se nanaša na premičnine in ne razlikuje med kovinami, zato je davčna slika pri prodaji za vse štiri kovine ista. Razlike med njimi nastanejo šele pri DDV ob nakupu, o čemer govori drugi del tega vodnika.

Zato je pravi slovenski stavek »dobiček je oproščen plačila dohodnine« in ne »dobiček ni predmet obdavčitve«. Formulacija »ni predmet obdavčitve« v slovenskem davčnem pravu res obstaja, vendar drugje — pri majhnih premičninskih dediščinah in darilih po ZDDD — in prav to je pogost vir zamenjav. Kdo je pri prodaji na drugi strani mize, za oprostitev ni pomembno: prodaja trgovcu, zasebniku ali dražbeni hiši se obravnava enako, kar je razumljivo, saj se odkupna cena sicer razlikuje, davčna kvalifikacija pa ne.

Zakaj je to prava oprostitev in ne vrzel v zakonu

Razlika med oprostitvijo in nepredmetnostjo je videti kot dlakocepstvo, dokler kdo na Slovenijo ne prenese razlage iz drugega pravnega reda, po kateri naj bi bil seznam obdavčljivih dohodkov zaključen in naj bi kovina iz njega preprosto izpadla. Za slovenski ZDoh-2 to ne drži. Zakon dohodke opredeljuje široko: šteje jih vse, ne glede na vrsto, če ni v zakonu določeno drugače. Poleg tega ima poglavje o drugih dohodkih generalno klavzulo, ki zajame vse, kar se po zakonu ne uvršča med prvih pet vrst dohodka fizične osebe iz 18. člena. Prostora za tiho vrzel torej ni.

Posledica je pomembna za vsakogar, ki bi rad razumel, kako trdna je ugodnost. Brez 32. člena bi bil dobiček od prodaje palice obdavčen — najverjetneje kot drugi dohodek. Ugodnost torej ne izhaja iz molka zakona, ampak iz izrecne odločitve zakonodajalca, zapisane v poglavju o oprostitvah.

Iz tega sledi tudi meja oprostitve, ki jo določba nosi sama v sebi. Njen zaključni del ne posega v davčne obveznosti fizične osebe, ki opravlja dejavnost po poglavju o dohodku iz dejavnosti; dobesedno ga tu ne navajam, ker se dostopne objave zakona prav v tem delu razlikujejo. Oprostitev je torej vezana na zasebno sfero in ni odporna na gospodarsko dejavnost — o tem podrobneje spodaj. Kdor želi razumeti, kako slovenska rešitev izgleda v primerjavi z drugimi ureditvami, bo v slovarju našel gesla o pavšalnih in kapitalskih davčnih modelih, med njimi pavšalni davek na kapitalske dobičke.

Kaj se po ZDoh-2 šteje za kapital in zakaj palica ne

Oprostitev iz 32. člena ima dve izjemi, in obe je treba prebrati skupaj z 93. členom ZDoh-2. Ta člen določa, kaj se v poglavju o dohodku iz kapitala šteje za kapital, in našteje tri stvari:

1. nepremičnino, ne glede na to, ali je bila odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju;
2. vrednostne papirje in deleže v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja;
3. investicijske kupone.

Nič drugega. Palica in naložbeni kovanec sta premičnini, ki ne ustrezata nobeni od teh treh točk, zato izjema od oprostitve pri njiju ne nastopi in oprostitev velja.

Pri branju je koristno vedeti, kaj 93. člen v resnici počne. Ne odloča o tem, ali je nekaj obdavčeno, ampak le o tem, v katero vrsto dohodka se uvrsti. Vrednostni papir spada v dohodek iz kapitala, palica ne — kar samo po sebi še ne pomeni davčne prostosti, pomeni pa, da za palico velja oprostitev iz 32. člena. Prav ta dvostopenjska logika je razlog, da površna besedila mešajo pojme in kovini pripišejo pravila, ki veljajo za delnice.

Tabela pojasnjuje, zakaj se dve naložbi, ki sledita isti ceni zlata, davčno razideta. Kdor kupi kilogramsko palico in kdor kupi zlati ETF, sta glede gibanja cene v podobnem položaju, glede dohodnine pa v dveh različnih poglavjih zakona. Gibanje same cene, ki je za oba enako, spremljata strani cena zlata in cena srebra.

Petindvajset odstotkov velja za vrednostne papirje, ne za kovino

Če na slovenskem spletu iščete obdavčitev zlata, boste skoraj zagotovo naleteli na številko 25 %, pogosto z dodatkom, da po petih letih pade na 20 %, po desetih na 15 % in po petnajstih letih izgine. Ta stopnja in ta lestvica sta resnični, vendar pripadata nečemu drugemu. Veljata za dobiček iz kapitala v pomenu 93. člena ZDoh-2 — torej za nepremičnine in za finančni kapital — degresija je urejena v 132. členu ZDoh-2, oprostitev po petnajstih letih imetništva pa v 96. členu ZDoh-2. Za fizično kovino ne velja nič od tega.

Zamenjava je razumljiva in zato nevarna. Kdor prevaja nemško besedilo o enoletnem roku, išče v slovenskem zakonu »rok« in ga najde — le da je to lestvica za delnice. Rezultat je članek, ki bralcu svetuje, naj palico zadrži pet let zaradi nižje stopnje, čeprav zanjo stopnje ni. Enako velja v nasprotni smeri: kdor prebere, da je kovina oproščena, in to prenese na certifikat ali sklad, bo obveznost spregledal.

Dve ločeni povedi, ki ju velja zapomniti

Zato se splača zapomniti dve ločeni povedi. Prva: pri fizični kovini ni ne stopnje ne obdobja imetništva, ker je dobiček oproščen. Druga: pri vrednostnih papirjih, deležih in investicijskih kuponih stopnja je, in po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije znaša 25 %, po petih letih imetništva 20 %, po desetih 15 % in je po petnajstih letih oproščena.

Fizična kovina in papirnato zlato nista ista stvar

To je merilni stavek celega vodnika. Oprostitev velja za kovino, ki jo je mogoče prijeti, in ne za pravico do kovine. Vse, kar sodi pod pojem papirnato zlato, je treba presojati po svoji pravni obliki, in prav tu se izidi razidejo. Sklad v obliki investicijskih kuponov in delnica rudarske družbe sta kapital po 93. členu ZDoh-2, zato zanju velja obdavčitev dobička iz kapitala z napovedjo do 28. februarja za preteklo leto. Za dolžniške vrednostne papirje velja posebnost: njihova odsvojitev je oproščena po 96. členu ZDoh-2, kar mimogrede pomeni, da tudi tu obveznosti ni — a iz povsem druge določbe kot pri kovini.

Certifikati na kovino so najtrši del

Najtrši del je uvrstitev certifikatov na kovino, torej instrumentov, ki jih trg pozna pod imenom ETC in ki pogosto vsebujejo pravico do izročitve kovine. Glede na konkretno pravno ureditev posameznega produkta so mogoči trije različni izidi:

• instrument je dolžniški vrednostni papir in torej oproščen po 96. členu ZDoh-2;
• instrument je izvedeni finančni instrument in obdavčen po enotni stopnji;
• instrument je vrednostni papir in obdavčen kot dobiček iz kapitala z degresijo po 132. členu ZDoh-2.

Pojasnila Finančne uprave, ki bi posamezne produkte razvrstilo, med javno dostopnimi gradivi ni bilo mogoče najti, zato tudi ta vodnik nobenega konkretnega produkta ne uvršča.

Praktični sklep za imetnika je previden in kratek: pri certifikatih tipa ETC in pri produktih, kot je zlati certifikat z izročitveno pravico, je davčna obravnava vedno odvisna od dokumentacije izdajatelja, ne od tega, kako je produkt oglaševan. Kdor ima večji položaj, naj razvrstitev razčisti pred prodajo. Enako vprašanje se postavlja pri računih na kovino, kjer je razlika med alociranim in nealociranim zlatom pravna, ne le tehnična.

Izvedeni finančni instrumenti po enotni stopnji

Za izvedene finančne instrumente je v Sloveniji z 1. 1. 2026 začela veljati enotna stopnja 25 %, in sicer ne glede na obdobje imetništva. Podlaga je novela ZDDOIFI-B, objavljena v Uradnem listu RS, št. 85/2025 z dne 6. 11. 2025. S tem so odpadli prejšnja kratkoročna stopnja, degresija po letih imetništva in oprostitev po dolgotrajnem imetju. To je veljavno pravo in ne osnutek — razliko omenjam, ker se v isti sapi pogosto navaja obdavčitev kriptosredstev, ki je ta vodnik ne obravnava: ni isto kot fizična kovina.

Za bralca, ki drži zgolj palice in kovance, ima ta novela eno samo, a pomembno posledico. Izvedeni finančni instrumenti so iz dohodnine izvzeti po isti določbi, ki oprosti odsvojitev premičnin, torej po 1. točki 32. člena ZDoh-2, obdavčeni pa so po navedenem posebnem zakonu. Ta izvzem torej ni ugodnost, ampak razmejitev med dvema zakonoma, in prav tako ni izjema od oprostitve za kovino: določba obeh položajev ne postavlja drug proti drugemu, ampak ju drugega ob drugem jemlje iz dohodnine. Razlika je v tem, kaj sledi — pri palici se davčna pot s 1. točko 32. člena konča, pri terminski pogodbi ali opciji pove le, kateri zakon jo obdavči, odgovor pa je enotnih 25 %. Kdor torej poleg kovine trguje s terminskimi pogodbami ali opcijami na zlato, ima dva ločena davčna režima v istem portfelju. Kdor trguje na terminskem trgu, ve, da gre za povsem drugačno tveganje kot pri palici v hranišču; od leta 2026 gre tudi za povsem drugačen davčni izid.

Meja med kovino in izvedenim instrumentom se lahko zabriše pri strukturiranih produktih, ki so oblikovani kot naložba v zlato, pravno pa so izvedeni instrument ali dolžniški papir. Tudi tu velja pravilo iz prejšnjega razdelka: presoja gre po pravni obliki, ne po imenu produkta, in razvrstitve posameznega produkta v tem besedilu ne bo. Kdor ima namen izstopiti iz večjega položaja, naj to vprašanje razčisti vnaprej, ne po prodaji, saj naknadne razlage ni mogoče več pridobiti.

Kje se zasebna prodaja konča in začne dejavnost

Oprostitev iz 1. točke 32. člena ZDoh-2 ni odporna na gospodarsko dejavnost — na to opozarja zaključni del določbe sam. Merilo je v 46. členu, prvem odstavku ZDoh-2: za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Kdor s kovino nastopa kot trgovec, ni obdavčen po pravilih za premičnine, ampak po poglavju o dohodku iz dejavnosti: obdavči se poslovni rezultat, bodisi po dejanskih odhodkih bodisi po normiranih odhodkih, po progresivni lestvici.

Kje je meja — in zakaj številke ni

Naravno vprašanje je, kje je meja. Odgovor, ki ga slovensko pravo daje, mnogim ne ugaja: številke ni. Ne obstaja:

• mejno število kosov;
• mejni promet;
• dovoljena pogostost prodaj;
• najkrajše obdobje imetništva.

Odločilna je torej celotna objektivna narava ravnanja, ne pa število transakcij. Kdor kupuje za lastno premoženje in prodaja, ko potrebuje sredstva, ravna drugače kot tisti, ki oglašuje, nabavlja z namenom preprodaje, vodi zaloge in nastopa kot ponudnik. Pri postopnem nakupovanju je vodenje dokumentacije koristno tudi zato, da je narava ravnanja razvidna; kdor kupuje v okviru varčevalnega načrta za zlato ali občasno prodaja staro zlato, ima brez zapisov slabši položaj v razpravi z organom kot z njimi.

Uradni katalog davčnih napovedi kovine ne pozna

Vprašanje, ki sledi vsaki dobri novici, je vprašanje o obrazcu. Tudi tu je odgovor mogoče podati le previdno: v uradnem katalogu vrst davčnih napovedi prodaja fizičnih plemenitih kovin ne nastopa. Prikaz Finančne uprave Republike Slovenije v poglavju o dobičku iz kapitala pozna napovedi za obresti, dividende, dobiček iz kapitala od odsvojitve nepremičnine in dobiček iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu. Napovedi za premičnine v tem katalogu ni. To je negativna ugotovitev iz upravnega gradiva, ne pa izrecna uradna izjava, da napoved ni potrebna — take izjave med dostopnimi viri ni bilo mogoče najti, zato je zanesljivost te točke srednja.

Iz istega gradiva izhaja tudi opozorilo na roke, ki se pogosto pripišejo napačni stvari.

Nobenega od prvih dveh rokov ni mogoče prenesti na palico ali kovanec; drugih datumov, ki se pojavljajo v poljudnih zapisih, uradno gradivo ne pozna.

Prav tako je treba biti natančen glede tega, česa uradna gradiva ne povedo. Aktualni podrobnejši opis obdavčitve obresti, dividend in dobička iz kapitala plemenitih kovin nikjer ne obravnava; iskanje po besedilu za koren »zlat« ne da nobenega zadetka, kategorija za premičnine ali stvarne naložbe v njem ne obstaja. Zato v tem vodniku ne boste našli stavka, da je Finančna uprava potrdila davčno prostost zlata. Ugotovitev je izpeljana iz 32. in 93. člena ZDoh-2, torej iz zakona, in tako jo je tudi treba predstaviti — kar je za bralca pravzaprav trdnejša podlaga kot posamezno pojasnilo.

Zavezujoča informacija za primere, ki jih zakon ne reši

Ko je uvrstitev negotova — pri certifikatu, pri nenavadni obliki kovine, pri obsežnejšem prodajnem programu ali pri vprašanju, ali gre že za dejavnost — slovensko davčno procesno pravo ponuja pot, ki jo poljudna besedila redko omenjajo. Po 14. členu ZDavP-2 izda Generalni finančni urad na zahtevo zavezanca zavezujočo informacijo o davčni obravnavi nameravanih transakcij. Bistvena je beseda »namerava«: informacija se nanaša na posel, ki še ni bil izveden, in za pretekle posle je ni mogoče pridobiti.

Postopek ima dve značilnosti, ki ju je dobro poznati vnaprej:

• čas: rok za izdajo je do šest mesecev od sporočila, da bo informacija izdana, kar pri prodaji, vezani na tržni trenutek, ni nepomembno;
• strošek: gre za plačljiv postopek, stroški se zaračunajo vlagatelju. Zneskov v tem besedilu ne navajam, ker so podatki, ki krožijo po spletu, iz druge roke in jih ni bilo mogoče preveriti pri uradnem viru.

Za večino zasebnih imetnikov ta pot ni potrebna: prodaja palice ali naložbenega kovanca je s 1. točko 32. člena ZDoh-2 dovolj jasno pokrita. Smiselna postane tam, kjer bi napačna uvrstitev veliko stala — pri papirnatih oblikah, pri prehodu v dejavnost in pri čezmejnih položajih. Prav slednji so v tem vodniku namenoma izpuščeni: kdo je davčni rezident in kaj to pomeni za prodajo pri tujem trgovcu ali za prodajo nerezidenta v Sloveniji, je vprašanje osebnega obsega ZDoh-2, ki ga to besedilo ne obravnava. Kdor ima stalno ali začasno prebivališče v več državah, naj rezidentstvo razčisti pred prodajo, in sicer z davčnim svetovalcem ali prav po poti zavezujoče informacije. Kje se kovina hrani, na davčno obravnavo prodaje ne vpliva; praktična stran hrambe je opisana v vodniku hramba in zavarovanje plemenitih kovin.

DDV pri zlatu in oprostitev za investicijsko zlato

Doslej je bilo govora o davku ob prodaji; ob nakupu ločnica poteka med zlatom in preostalimi tremi kovinami. Investicijsko zlato je urejeno v 118. do 122. členu ZDDV-1, izvedbena pravila v 168. do 170. členu pravilnika PZDDV, podlaga v evropskem pravu pa sta čl. 344 in 346 Direktive 2006/112/ES. Oprostitev je zapisana v 119. členu ZDDV-1 in je širša, kot bralci pričakujejo: oproščene so dobave, pridobitve znotraj Unije in uvoz, pa tudi zlato, izraženo s certifikati, zlatimi računi in zamenjavami, ter storitve posrednikov. Oglasi pišejo o naložbenem zlatu, zakon pa govori o investicijskem zlatu.

Kaj sodi pod pojem investicijskega zlata

Kaj pod ta pojem sodi, določa 118. člen: pri palicah in ploščicah gre za zlato z maso, ki jo sprejemajo trgi plemenitih kovin, in s čistino najmanj 995/1000. Slovenija je izkoristila možnost iz direktive in izvzela najmanjše kose: zanesljivo je, da se kosi pod 1 g za investicijsko zlato ne štejejo. Ali je masa natanko 1 g še zajeta, iz besedila ni nedvoumno razvidno, ker se kompilaciji zakona prav tu razhajata; zato trditve v nobeno smer tu ne boste našli.

Obdavčitev po izbiri je predvidena, vendar jo 120. člen ZDDV-1 s 169. členom PZDDV odpira le zavezancem, ki investicijsko zlato proizvajajo ali drugo zlato predelujejo v investicijsko, in tistim, ki zlato redno dobavljajo drugim zavezancem za industrijske namene, in to samo pri dobavi drugemu davčnemu zavezancu. V razmerju do zasebnika je izključena, zato oprostitev DDV za investicijsko zlato za fizično osebo v Sloveniji ni izbirna, ampak brezpogojna.

Štirje pogoji za zlatnik in pravilo osemdesetih odstotkov

Pri kovancih čistina sama ne odloči ničesar. Zakon v 118. členu, prvem odstavku, 1. točki pod črko b postavi štiri pogoje, ki morajo biti izpolnjeni hkrati:

1. čistina najmanj 900/1000;
2. kovanec je bil kovan po letu 1800;
3. v državi izvora je ali je bil zakonito plačilno sredstvo;
4. prodajna cena ne presega odprtotržne vrednosti v kovancu vsebovanega zlata za več kot 80 %.

Pravilo osemdesetih odstotkov je zgornja meja cene in ne izbira prodajalca: drugi odstavek 118. člena določa, da se pri takih kovancih šteje, da se ne prodajajo v zbirateljske namene, zato je razmejitev do posebne ureditve za zbirke odločena po samem zakonu. Kdaj gre za numizmatični in ne za naložbeni interes, pojasnjuje geslo numizmatika in zbirateljski kovanec.

Nacionalnega seznama za preverjanje ni in Finančna uprava ga ne vodi. Seznam kovancev, ki merilom ustrezajo, objavlja Evropska komisija vsako leto v Uradnem listu Evropske unije, kar predvideva čl. 345 direktive, zato je napotilo na »seznam finančne uprave« napačno. Imen posameznih kovancev ta vodnik ne navaja; zanesljiva pot je vprašanje prodajalcu, na kateri člen se sklicuje njegov račun.

Splošna stopnja za srebro in platinsko skupino

Slovenija ima tri stopnje DDV, ne dveh. Po 41. členu ZDDV-1 velja splošna stopnja 22 %, nižja stopnja 9,5 % za Prilogo I in posebna nižja stopnja 5 % za Prilogo IV; tretji odstavek za umetniške predmete, zbirke in starine nižje stopnje celo izrecno izključuje. Za plemenite kovine nobena od njih ne pride v poštev.

Oprostitev iz ZDDV-1 se nanaša izključno na zlato. Niti 118. in 119. člen niti prilogi ne vsebujeta postavke za srebro, platino ali paladij, pojma naložbeno srebro pa slovensko pravo DDV ne pozna. DDV na srebro torej znaša 22 %, enako pa velja za kovine platinske skupine.

Pomembno je, kje ta davek udari: prizadene vstop, ne izstopa. Ob nakupu srebrne palice je 22 % del cene, ob prodaji pa je dobiček oproščen plačila dohodnine po 1. točki 32. člena ZDoh-2 enako kot pri zlatu. Srebro torej ni obdavčeno dvakrat, ampak drugje v verigi, in prav ta razlika je največji del razmika v ceni ob pultu, kar pojasnjuje geslo pribitek na srebro zaradi davka. Posledice za izbiro kosov obravnava vodnik nakup srebra, posebnosti platine in paladija pa vodnik platina in paladij.

Obdavčitev razlike v ceni je za plemenite kovine zaprta

Vsak, ki pozna nemški trg srebrnih kovancev, vpraša, ali je mogoče DDV plačati le od razlike v ceni. Odgovor je v opredelitvah. Prva točka 101. člena ZDDV-1 določa, da je rabljeno blago premična stvar, primerna za nadaljnjo uporabo, razen umetniških predmetov, zbirk ali starin in razen plemenitih kovin ali dragega kamenja; peta točka istega člena plemenite kovine opredeli kot platino, zlato, paladij in srebro ter njihove medsebojne zlitine, torej vezano na kovino samo in ne na tarifno oznako.

Razlika do Nemčije je tu bistvena: nemški zakon plemenite kovine izvzame le po tarifnih številkah, med katerimi kovanci niso navedeni, zato je tam obdavčitev razlike pri srebrnih kovancih mogoča. Slovensko besedilo izvzame plemenite kovine snovno, brez sklica na tarifo. Iz tega izhaja razlaga besedila, ne pa potrjena praksa: za običajne naložbene srebrne kovance in palice, prodane po vrednosti kovine, posebna ureditev ni uporabna, ker niso ne rabljeno blago ne zbirka, tako da ostane 22 % od celotne prodajne cene. Pojasnila Finančne uprave ali sodne odločbe o tem ni bilo mogoče najti, zato primerjalnega izračuna z domnevno »efektivno« stopnjo tu ne bo; mehanizem opisuje geslo obdavčitev razlike.

Zbirateljski kovanci so pravno druga stvar

Zbirke so predmeti iz dela B Priloge III k ZDDV-1, med njimi pod oznako 9705 00 00 zbirke in zbirateljski kosi numizmatičnega pomena, in zanje je posebna ureditev iz 102. in naslednjih členov načeloma odprta: obdavči se razlika v ceni obdavčljivega preprodajalca, zmanjšana za vsebovani DDV, ki na računu ni izkazan ločeno. Razmejitev poteka po numizmatičnem pomenu, pri zlatnikih po opisanem pragu 80 %.

Uvoz iz tretjih držav in carinsko skladiščenje

Pri nakupu zunaj Unije se vprašanje DDV ne izgubi, temveč premakne na mejo. Davčno osnovo določa 38. člen ZDDV-1: izhodišče je carinska vrednost po predpisih Unije, povečana za trošarine, druge davke in dajatve, ki se plačajo zunaj Slovenije ali zaradi uvoza, razen DDV samega, ter za postranske stroške, kot so provizije, embaliranje, prevoz in zavarovanje do prvega namembnega kraja.

Za zlato je oproščen tudi uvoz, saj 119. člen ZDDV-1 zajame tudi uvoz investicijskega zlata. Za srebro, platino in paladij pa ob sprostitvi v prost promet nastane obveznost za uvozni DDV po stopnji 22 % od osnove iz 38. člena — in ta ne prizadene le cene kovine, ampak tudi prevoz in zavarovanje, kar primerjave ponudb iz tretjih držav praviloma zamolčijo. Carinske stopnje ta vodnik ne navaja, tudi ne v obliki trditve, da carine ni: tarifnih zbirk Unije ni bilo mogoče odpreti. Splošno sliko opisuje geslo carina in uvoz plemenitih kovin.

Carinsko skladiščenje je odlog, ne oprostitev

Posebno mesto ima skladiščenje pod carinskim nadzorom. Po 57. členu ZDDV-1 so oproščene dobave blaga, za katero se začne postopek carinskega skladiščenja ali začasna hramba, dobave v proste cone in dobave v okviru aktivnega oplemenitenja. Obveznost pa nastane ob koncu postopka oziroma ob sprostitvi v prost promet, zato srebro »brez DDV« v prostem carinskem skladišču ni oproščeno, ampak odloženo: kdor ga pripelje v Slovenijo, 22 % plača takrat.

Dediščina in darilo: tu je Slovenija stroga

Do te točke je bila ureditev za imetnika prijazna; pri prenosu brez plačila se obrne. Podlaga je Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD), Uradni list RS, št. 117/06 in 36/16 — odl. US, ki velja od 1. 1. 2007; novele v letih 2025 ali 2026 ni bilo. Prihodek pripada občinam, pri premičninah po prebivališču zavezanca — v nasprotju z Nemčijo, kjer je davek na dediščine deželni.

Predmet davka opredeljuje 2. člen ZDDD: obdavčeno je premoženje, ki ga fizična oseba prejme kot dediščino ali darilo in ki ni dohodek po ZDoh-2. Kot premoženje se štejejo nepremičnine, premičnine ter premoženjske in druge stvarne pravice, med premičnine pa zakon prišteva tudi vrednostne papirje in denar. Palica, naložbeni kovanec in podedovano nakitno zlato so torej premičnine — isti pojem, ki pri dohodnini pripelje do oprostitve, tu deluje z nasprotnim predznakom.

Tarifa po dednih redih

Tarifa iz 8. člena je progresivna po dednih redih, prvi dedni red pa se v njej sploh ne pojavi.

Posameznih stopenj tu ne boste našli, ker se viri o njih razhajajo; preverjena sta razpona in najvišja stopnja 39 %. Davčna osnova je po 5. členu vrednost prejetega premoženja ob nastanku davčne obveznosti, po odbitku dolgov, stroškov in bremen; pri premičninah, razen pri denarju, je to tržna vrednost in ne nakupna cena zapustnika, metode za njeno ugotavljanje pa noben odprt uradni vir ne določa. Zneske v tuji valuti se preračuna po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije; gibanje prikazuje stran tečaji.

Prvi dedni red in dvakratna vloga istega zneska

Najpomembnejša določba tega poglavja je oprostitev v 9. členu ZDDD: po prvem odstavku, 1. točki je davka oproščeno darilo ali dediščina dediča prvega dednega reda oziroma obdarjenca, izenačenega z njim, in to brez kakršne koli mejne vrednosti. Kdo v prvi dedni red sodi, v ZDDD ne piše: opredelitev je v 11. členu Zakona o dedovanju, Finančna uprava pa navaja otroka, posvojenca, zakonca ali zunajzakonskega partnerja zapustnika. Drugi odstavek 9. člena izenači zeta, snaho in pastorka ter osebo v registrirani istospolni partnerski skupnosti — pri prvih treh je pogoj formalna zveza, zunajzakonska skupnost ne zadošča. Pravni izraz je pri tem dedni red, in samo ta.

Za nečake in nečakinje, strice in tete ter bratrance in sestrične, ki oproščeni niso, postane pomemben znesek 5.000 EUR, ki v zakonu nastopa dvakrat, z dvema različnima pravnima posledicama. Po 2. členu, četrtem odstavku ZDDD darilo ali dediščina, ki zajema le premičnine, ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000 EUR. Pogoja sta dva: pridobitev mora obsegati izključno premičnine, tako da pravilo odpade že, če vanjo sodi nepremičnina, in vrednost mora biti pod 5.000 EUR, saj besedilo pravi »nižja od« — pri natanko 5.000,00 EUR je pridobitev obdavčena. To ni oprostitev, temveč izvzetje iz področja obdavčitve.

Od tega je treba ločiti drugo pravilo: po 5. členu, četrtem odstavku ZDDD se pri premičninah davčna osnova zniža za 5.000 EUR. To je pravi odbitek od osnove in velja tudi tedaj, ko so v isti pridobitvi nepremičnine, Finančna uprava pa ga uporablja tudi pri dedovanju. Za prvi dedni red sta obe pravili brez pomena, ker je ta krog oseb oproščen že po 9. členu.

Pri darilih velja še pravilo o seštevanju: po 5. členu, petem odstavku se več daril istega darovalca isti osebi sešteje, rok začne teči s prvim darilom in znaša dvanajst mesecev.

Postopek in roki po ZDDD

Postopek je glede na nemški obrnjen. Pri dediščini napovedi ni: zavezanec, ki premoženje podeduje, napovedi ne vlaga, odmera pa se opravi po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, ki ga izda sodišče. Tako to opisuje Finančna uprava in tako izhaja iz 14. člena ZDDD; brati je treba kot upravno prakso. V Nemčiji mora pridobitelj pridobitev sam prijaviti v treh mesecih — v Sloveniji te dolžnosti ni.

Pri darilu je nasprotno: napoved je treba vložiti v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti, torej od prejema darila, na predpisanem obrazcu pri pristojnem finančnem uradu (13. člen ZDDD). Poseben primer: če darilo zajema le premičnine in obdarjenec v Sloveniji nima prebivališča, je pristojen finančni urad darovalca. Če je isti darovalec isti osebi v dvanajstih mesecih daroval večkrat, je treba navesti tudi prejšnje vrednosti.

Odmera in plačilo tečeta v dveh rokih po trideset dni: Finančna uprava davek odmeri z odločbo v 30 dneh od prejema napovedi oziroma pravnomočnega sklepa o dedovanju, zavezanec pa mora plačati v 30 dneh od vročitve odločbe.

Dokazila in zastaranje pravice do odmere

Če je dobiček oproščen, se zdi hramba računov odveč. Ni: dokazila

• kažejo zasebno naravo pridobitve in so opora pri razmejitvi do dejavnosti;
• so pri dedovanju izhodišče za tržno vrednost;
• so dokaz vrednosti za zavarovalnico. Ker roka ni, pri dohodnini tudi ni pomembno, kateremu nakupu se pripiše delna prodaja: načelo FIFO pri prodaji plemenitih kovin je v državah z obdobjem imetništva osrednja računska naloga, tu pa ne igra vloge.

Roke zastaranja določa Zakon o davčnem postopku, navajam pa jih s pridržkom, ker uradnega besedila ni bilo mogoče odpreti. Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek odmeriti; pri davku na dediščine in darila velja desetletni rok, ki pri dediščini teče od pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Praktično: račune o nakupu hranite vsaj pet let po letu prodaje, bolje trajno.

Pri oproščeni dobavi investicijskega zlata mora račun po 82. členu, prvem odstavku ZDDV-1 vsebovati sklic na določbo Direktive 2006/112/ES ali na člen ZDDV-1 — praktično na 119. člen ZDDV-1 oziroma čl. 346 direktive —, in ta sklic je hkrati najboljši dokaz, da je bil kos dobavljen kot investicijsko zlato in ne le kot »zlato«. Trgovci z investicijskim zlatom morajo po 122. členu ZDDV-1 in 170. členu PZDDV voditi evidence o vseh transakcijah in dokumentacijo hraniti najmanj deset let; iz te dolžnosti pa ne izhaja dolžnost ugotavljanja istovetnosti kupca, saj 122. člen take določbe ne vsebuje. Dolžnosti pri nakupu so drugo poglavje, opisano v vodniku nakup zlata.

Kaj ta vodnik ni

To besedilo je splošen pregled slovenske davčne ureditve plemenitih kovin na dan 17. 8. 2026. Ni davčno svetovanje in ne nadomešča presoje posameznega primera, ni naložbeni nasvet in ne napoveduje cen. Ne priporoča trgovcev, hranilcev ali produktov, sklici na kalkulatorje pa so ocena reda velikosti in ne zavezujoč izračun.

Prav tako je pomembno, česa v njem namenoma ni:

• uvrstitve konkretnega certifikata, zlatega računa ali strukturiranega produkta, ker objavljenega pojasnila ni;
• obravnave davčnega rezidentstva, čezmejnih prodaj, dvojne obdavčitve in odselitve — to je vprašanje osebnega obsega ZDoh-2, ki ni bilo pokrito;
• posameznih stopenj tarife po ZDDD in metode vrednotenja kovine v dednem postopku;
• carinske stopnje in trditve o palici z maso natanko 1 g.

Kjer je bila podlaga upravni prikaz ali razlaga besedila in ne preverjen člen, je to povedano — kdor potrebuje zavezujoč odgovor za svoj primer, ima na voljo zavezujočo informacijo Generalnega finančnega urada po 14. členu ZDavP-2 ali davčnega svetovalca.