Trenutni menjalni tečaji z grafi in zgodovinskimi podatki
EUR/USD
1,1661
| Obdobje | Sprememba | % |
|---|---|---|
| 7 dni | +0,01 | +0,49 % |
| 30 dni | -0,01 | -0,51 % |
| od 1. jan. | -0,01 | -0,73 % |
| 1 leto | +0,03 | +2,75 % |
| 5 let | -0,06 | -4,62 % |
Kakšen je bil tečaj EUR/USD na določen dan?
Vodnik: Devizni tečaji in plemenite kovine
Zakaj so devizni tečaji pomembni za vlagatelje v plemenite kovine
Zlato, srebro, platina in paladij se na mednarodnih borzah trgujejo izključno v ameriških dolarjih. Za vlagatelje v euroconski to pomeni: dejanska cena plemenite kovine v eurih vedno izhaja iz dveh dejavnikov — dolarska cena kovine in trenutni tečaj EUR/USD. Oba se premikata neodvisno, kar vodi do dvojne izpostavljenosti.
Ta medsebojni vpliv je pogosto podcenjen. Vlagatelj, ki kupi fizično zlato v eurih, ne ima le pozicije v zlatu, temveč implicitno tudi kratko pozicijo v ameriškem dolarju. Če dolar naraste glede na euro, euro vlagatelj dodatno koristi — in obratno.
Izračunani primer: Valutni učinek na ceno zlata
Zlato se stabilno trguje pri 2.500 $/oz. Tečaj EUR/USD pade z 1,10 na 1,05.
Rezultat: Čeprav je dolarjeva cena zlata ostala nespremenjena, se je eurska cena zvišala za pribl. 109 €/oz (+4,8 %) — izključno zaradi premika deviznega tečaja.
Razumevanje dvojne izpostavljenosti
Kdor kupi plemenite kovine v eurih, hkrati nosi dve tveganji: tveganje cene kovine (nihanje dolarske cene) in valutno tveganje (nihanje tečaja EUR/USD). V nekaterih tržnih fazah se oba učinka okrepita — na primer, ko dolar apreciira in cena zlata hkrati naraste. V drugih fazah se medsebojno izničita: zlato pade v dolarjih, toda šibkejši euro blaži izgubo.
Za dolgoročne vlagatelje v plemenite kovine je ta medsebojni vpliv posebej relevanten, ker valutna nihanja lahko predstavljajo znatni del skupnih donosov skozi leta. Med letoma 2014 in 2015 je cena zlata v eurih narasla za več kot 10 %, čeprav je v dolarski valuti dejansko rahlo padla — močan dolar je naredil razliko.
Opomba: Ko sledite ceni zlata v eurih, hkrati opazujete dva trga — trg zlata in devizni trg. Rastoča eurska cena zlata je lahko posledica rastoče dolarske cene, padajočega eura ali kombinacije obojega.
EUR/USD — Najpomembnejši valutni par
Valutni par EUR/USD je najbolj trgovan devizni par na svetu, ki predstavlja pribl. 23 % dnevnega deviznega prometa — kar ustreza obsegu nad 2 bilijoni $ na dan. Za vlagatelje v plemenite kovine v euroobmočju je to odločilni pretvorni faktor, ker vsaka sprememba tečaja EUR/USD neposredno vpliva na eursko ceno zlata, srebra, platine in paladija.
Dejavniki, ki vplivajo na tečaj EUR/USD
- ◆ Razlika med obrestnimi merami Fed in ECB: Verjetno najpomembnejši dejavnik. Če ameriška centralna banka (Fed) bolj agresivno dviguje obrestne mere kot Evropska centralna banka (ECB), kapital teče v dolar — tečaj EUR/USD pade. Za euro vlagatelje to naredi zlato dodatno dražje.
- ◆ Inflacijske stopnje: Višja inflacija v euroobmočju devalvira euro glede na dolar, razen če ECB ukrepá. Paradoksalno, visoka inflacija hkrati dviguje ceno zlata v dolarjih in slabi euro — dvojno pozitiven učinek za zlato denominirano v eurih.
- ◆ Politična stabilnost: Geopolitične negotovosti, vladne krize ali trgovinski spori lahko okrepijo dolar kot svetovno rezervno valuto in spravijo euro pod pritisk. V kriznih časih kapital tipično hkrati teče v dolar in zlato.
- ◆ Plačilna bilanca: Bilanca tekočega računa euroobmočja vpliva na povpraševanje po eurih na deviznem trgu. Presežek v trgovinski bilanci podpira euro, primanjkljaj ga slabi. Uvoz energije (zlasti nafte in plina) se plačuje v dolarjih in obremenjuje evropsko trgovinsko bilanco.
Zgodovinsko območje od uvedbe eura
Od uvedbe eura januarja 1999 je tečaj EUR/USD prečkal ogromno območje. Začel je pri 1,1747, do oktobra 2000 padel na absolutni minimum 0,8225 in nato narastel na absolutni maksimum 1,6038 do julija 2008. Po tem se je ustalil v koridorju med 1,05 in 1,25, z občasnimi ekstremi — kot je bila kratka pariteta (1:1) septembra 2022.
To nihajno območje nad 80 centov kaže, kako masivno devizni tečaj dolgoročno vpliva na eursko ceno zlata. Euro vlagatelj, ki je kupil zlato leta 2000, ko je EUR/USD stal pri 0,85, je za unčo v eurih plačal bistveno več kot vlagatelj, ki je kupil pri tečaju 1,50 — celo pri enaki dolarski ceni.
Kako politika ECB vpliva na euro
Denarna politika ECB je centralni vzvod za tečaj eura. Dvigi obrestnih mer krepijo euro, ker naredijo naložbe v eurih bolj privlačne. Znižanja obrestnih mer in monetarne olajšave (kvantitativno sproščanje) ga slabijo z razširjevanjem denarne mase in zniževanjem evropskih donosov obveznic.
Za vlagatelje v plemenite kovine se pokaže zanimiv vzorec: ohlapna politika ECB slabi euro in naredi zlato dražje v eurih — celo če dolarjeva cena stagnira. Hkrati nizke realne obrestne mere zmanjšujejo oportunitetne stroške zlata (ki ne plačuje obresti) in dvigajo dolarjevo ceno. V takšnih fazah zlato v eurih lahko posebej močno naraste, ker oba učinka delujeta v isti smeri.
EUR/CHF — Švicarski frank kot varno zatočišče
Švicarski frank (CHF) velja skupaj z zlatom za enega klasičnih varnih zatočišč v globalnem finančnem sistemu. Švica združuje politično nevtralnost, konzervativno fiskalno politiko, neodvisno centralno banko in enega največjih finančnih centrov na svetu. V kriznih časih kapital redno teče v frank — podobno kot v zlato.
Za vlagatelje v plemenite kovine je tečaj EUR/CHF relevanten iz drugega razloga: Švica je dom nekaterih največjih svetovnih zlatarskih rafinerij (Valcambi, PAMP, Argor-Heraeus) in je osrednje trgovsko vozlišče za fizično zlato. Mnogi vlagatelji prav tako uporabljajo švicarska pooblaščena skladišča za davčno optimizirano hrambo plemenitih kovin.
Frankovski šok leta 2015
Švicarska nacionalna banka (SNB) je 15. januarja 2015 nepričakovano opustila minimalni tečaj CHF 1,20 na euro, ki je veljal od septembra 2011. V minutah je frank narastel za pribl. 30 % in tečaj EUR/CHF je strmo padel z 1,20 na kratko pod 0,85. Bil je eden najdramatičnejših dogodkov v devizni zgodovini.
Za vlagatelje v plemenite kovine je frankovski šok imel neposredne posledice: cena zlata v švicarskih frankih je kljub stabilni dolarski ceni ostro padla zaradi masivne apreciacije. Hkrati so se stroški švicarske hrambe in rafinerije za euro vlagatelje hipno povečali. Epizoda ponazarja, kako nenadne spremembe deviznega tečaja lahko spremenijo efektivno ceno plemenite kovine v tuji valuti.
Pomen za švicarsko trgovanje s plemenitimi kovinami in pooblaščena skladišča
Po ocenah Švica predeluje pribl. dve tretjini svetovne rafinirane zlate kovine. Štiri velike rafinerije v Ticinu rafinirajo surovo zlato z vsega sveta v standardizirane palice. Za evropske vlagatelje, ki kupujejo prek švicarskih prodajalcev ali shranjujejo zlato v švicarskih pooblaščenih skladiščih (prostih conah), je tečaj EUR/CHF zato komercialno relevanten.
Pooblaščena skladišča v Zürichu, Ženevi in drugih švicarskih mestih ponujajo hrambo plemenitih kovin brez DDV, dokler kovine ostanejo v skladišču. Stroški hrambe so tipično zaračunani v CHF. Močan frank naredi te stroške dražje za euro vlagatelje, šibek frank pa cenejše. Za večja imetništva lahko trend deviznega tečaja skozi leta opazno vpliva na stroške hrambe.
Nasvet: Če kupujete plemenite kovine prek švicarskih prodajalcev ali jih shranjujete v švicarskem pooblaščenem skladišču, pazite na tečaj EUR/CHF. Ugoden tečaj lahko vpliva na čas nakupa prav toliko kot cena kovine sama. Naša stran deviznih tečajev vam prikazuje oba tečaja v realnem času.
EUR/GBP — Britanski funt
Britanski funt šterling (GBP) je najstarejša še obstoječa valuta in četrta najbolj trgovana valuta na globalnem deviznem trgu. Za trg plemenitih kovin ima funt poseben pomen, ker je London že stoletja središče mednarodnega zlatarskega trgovanja.
Brexit in njegov vpliv na funt
Referendum o Brexitu junija 2016 je sprožil najostrejšo depreciacijo funta šterling v desetletjih. Tečaj EUR/GBP je čez noč skočil z 0,76 na nad 0,83 — funt je izgubil pribl. 10 % vrednosti glede na euro. V naslednjih letih je negotovost glede trgovinskih odnosov med Združenim kraljestvom in EU ostala prevladujoči dejavnik za ta valutni par.
Za vlagatelje v plemenite kovine je imel Brexit posreden, a opazen učinek: cena zlata LBMA, ki se določa v Londonu, je globalna referenca za ceno zlata. Britanski prodajalci, ki računajo v funtih, so zaradi depreciacijo doživeli izrazit porast cene zlata v domači valuti. Za euro vlagatelje, ki trgujejo prek Londona, se je prav tako spremenila cenovna struktura.
Politika obrestnih mer Banke Anglije
Banka Anglije (BoE) zasleduje cilj inflacije 2 % in temu ustrezno prilagaja osnovno obrestno mero (Bank Rate). Različne ravni obrestnih mer med BoE in ECB poganjajo tečaj EUR/GBP. Če BoE dviga obrestne mere bolj kot ECB, funt apreciira (EUR/GBP pade); če znižuje bolj, funt depreciira (EUR/GBP naraste).
Za vlagatelje v plemenite kovine je politika BoE posredno relevantna: visoke britanske obrestne mere krepijo funt in lahko naredijo nakupe zlata prek londonskega trga relativno dražje za euro vlagatelje. Nasprotno šibak funt naredi London kot trgovalni prostor cenejši za euro kupce.
London kot vozlišče za trgovanje s plemenitimi kovinami (LBMA)
London Bullion Market Association (LBMA) upravlja največji svetovni izvenborzni trg za zlato in srebro. Cena zlata LBMA, ki se določa dnevno ob 10:30 in ob 15:00 po londonskem času, služi kot globalno merilo za centralne banke, rudarska podjetja, zlatarje in vlagatelje. V Londonu se določajo tudi cena srebra LBMA, cena platine in cena paladija.
Cena zlata LBMA je kotirana v ameriških dolarjih, a je dodatno objavljena v britanskih funtih in eurih. Pretvorba se izvede pri deviznih tečajih, ki veljajo ob fiksingu. Ker je London glavno mesto trgovanja s fizičnim zlatom, tečaj EUR/GBP vpliva na transakcijske stroške za evropske udeležence na trgu, ki kupujejo ali prodajajo zlato prek londonskih bank in trezorjev.
Dobro je vedeti: Cena zlata LBMA se določa dnevno ob 15:00 po londonskem času (16:00 SEČ) in velja za uradno referenčno dnevno zaključno ceno. Mnogi prodajalci plemenitih kovin v Evropi to ceno uporabljajo kot osnovo za poravnavo. Naš portal prikazuje LBMA PM Fix kot dnevno zaključno ceno.