Trenutna cena rodija z grafom

Najbolj znana kotacija rodija na svetu je Johnson Matthey Base Price. Johnson Matthey jo opredeljuje kot „cene, ki jih družba ponuja svojim strankam za veleprodajne količine kovin platinske skupine in jih določajo njene trgovalne mize v Združenih državah, v Hongkongu in v Združenem kraljestvu", in navede tudi izdelek: kovina v obliki spužve (sponge) z najmanjšo čistostjo 99,9 % za rodij (99,95 % za platino in paladij).

Družba Umicore o svojih kotacijah pove, da so „of pure statistical nature" in da jih je treba brati „as indications only". Družba Heraeus Precious Metals objavlja tabelo s stolpci Bid <1 kg, Bid, Offer Unfabricated in Offer Fabricated za zlato, srebro, platino, paladij, rodij, iridij in rutenij — ob zaprti trgovalni mizi pa pokaže zgolj „n/a". Za bralca v Sloveniji je prav to najbolj uporaben pogled na strukturo trga: nobena od teh hiš ne stoji v Sloveniji. Umicore kotira iz Belgije, Heraeus iz Nemčije, Johnson Matthey pa iz Združenega kraljestva, Združenih držav in Hongkonga. V tem besedilu ni bil ugotovljen noben slovenski vir kotacij rodija in nobena domača borza, na kateri bi se rodij trgoval. Kdor v Sloveniji kupuje ali prodaja rodij, se naslanja na kotacijo, ki je nastala v tujini, in jo bere v evrih na kilogram — kar je edina olajšava v tej verigi, saj Slovenija od 1. 1. 2007 plačuje v evrih in med zakonsko ter prikazno valuto ni razkoraka.

Naslednja tabela je lastna meritev te strani in v tej obliki ni objavljena nikjer drugje. Vir so izvozi cenovnih vrst družbe Umicore za obdobje od 1. 4. 2026 do 23. 10. 2026, to je 142 dni kotacij za vsako kovino in vsako cenovno vrsto.

Umicore poleg tega za predelano kovino zahteva pribitek na nepredelano, po mediani 2,9 % pri rodiju, 5,7 % pri ruteniju, 5,8 % pri iridiju, 2,9 % pri platini in 3,8 % pri paladiju. Te odstotke je treba brati skupaj z razmikom: nakupna cena, prodajna cena nepredelane kovine in prodajna cena predelane kovine so tri številke, ki pripadajo isti kovini istega dne, in razlika med prvo in tretjo je pri rodiju znašala 49.450 EUR na kilogram.

• ◆ Ni blažilnega vmesnega trgovanja. Na likvidnem borznem trgu ob izrednih nihajih nastopijo arbitražerji. Pri rodiju tega mehanizma ni. Johnson Matthey to za še manjši sestrski kovini pove splošno veljavno: „The iridium market is by far the smallest and least liquid of the PGMs, so even relatively modest additional buying activity can cause significant volatility."
• ◆ Neprožna ponudba. Rodija nikjer ne pridobivajo kot glavni proizvod; njegov delež v rudi je geološko določen.
• ◆ Nepogrešljiva poraba. Dobrih 84 % porabe visi na eni sami rabi, za katero ni enakovrednega nadomestka.
• ◆ Zaokrožene, ne tekoče kotacije. Izmerjena značilna stopnica pri rodiju znaša 1.500 EUR na kilogram, in na 16 % dni kotacij se cena ni premaknila prav nič. Zgodovinsko je to še bolj drastično dokumentirano: ameriški geološki zavod je za iridij junija in julija 2009 vsak dan izkazal natanko 420,00 USD na unčo, za rutenij natanko 95,00 USD — najvišja in najnižja vrednost enaki, dva meseca zapored. Pri borzni kovini si tega ni mogoče zamisliti.

En korak proti standardu vendarle obstaja in ga je treba pravilno umestiti. Združenje London Platinum and Palladium Market je januarja 2023 uvedlo postopek akreditacije rodijeve spužve, da bi poenotilo trgovanje in okrepilo zaupanje udeležencev; akreditirane rafinerije morajo opravljati redne preizkuse vzorcev po standardih združenja. To ni referenčna cena, temveč akreditacija kakovosti. Razlika je pomembna: rodij ima od leta 2023 dobavni standard, referenčne cene pa še naprej ne.

V trismernem katalizatorju rodij opravlja nalogo, ki je ni mogoče prerazporediti: dušikove okside reducira v dušik. Platina in paladij prevzameta oksidacijo ogljikovega monoksida in ogljikovodikov, redukcijo pa opravi rodij. Panožno združenje proizvajalcev kovin platinske skupine zato ugotavlja, da je rodij „especially important for reducing NOx in exhaust", in da nevarnost nadomestitve ne prihaja od druge kovine, temveč od zamenjave pogona: „the long-term risk is driven by the powertrain change from internal combustion engines to battery electric powertrains".

Za evropskega bralca je pomembna še ena regionalna številka istega vira: v Evropi gre 93 % predelave rodija v avtomobilske katalizatorje, večinoma za osebna vozila z bencinskim motorjem, Evropa pa predstavlja približno 15 % svetovne porabe rodija. Statistike, ki bi rodij razporejala po posameznih državah Evropske unije, ni; za Slovenijo v tem besedilu ni bil ugotovljen noben lasten podatek o porabi ali o količini rodija v odsluženih katalizatorjih. Smer je vendarle jasna in ni odvisna od manjkajoče statistike: rodij pride v Slovenijo vgrajen v vozila in industrijsko opremo, iz nje pa se vrača prek zbiranja odsluženih katalizatorjev — ne iz rudnika, ker ga v Evropi ni.

Dolgoročni trend je dobro dokumentiran. Delež avtomobilskega katalizatorja je od leta 2019 znašal okoli 90 % in je leta 2025 padel na 84 %; Johnson Matthey za desetletno obdobje navaja razpon „between 85 % and 95 % of annual consumption". Napoved za leto 2026 — nekaj nad en milijon unč skupne porabe — bi bila desetletno najnižja vrednost.

Kemijska kataliza je z 8,6 % druga največja raba in se razpada na dve ločeni področji. Prvo so mrežice iz platine in rodija za oksidacijo amoniaka pri proizvodnji dušikove kisline, torej osnovne snovi za gnojila in razstreliva; zlitina vsebuje običajno 3 % do 10 % rodija, in možnost nadomestitve je po oceni panožnega združenja nizka, saj te mrežice še naprej veljajo za najboljšo rešitev. Drugo so homogeni rodijevi katalizatorji za hidroformilacijo, se pravi za oksosintezo aldehidov, in za karbonilacijo pri pridobivanju ocetne kisline.

Zlitine platine in rodija nosijo mešala, drsnike, dovodne sisteme in šobe za steklena vlakna — za optično in tehnično steklo, steklena vlakna, medicinske viale, sončne module in steklo za zaslone. Odločilno je, da je delež rodija v zlitini gibljiv in znaša običajno 5 % do 20 %, odvisno od razlike v ceni med platino in rodijem. To je najbolj neposredna cenovna prožnost na strani porabe, ki jo rodij pozna. Paladij je uporaben le omejeno, ker ima nižje tališče.

Zato je bilo gibanje te panoge med letoma 2023 in 2025 pomembnejše od njenega majhnega deleža: poraba je zrasla za 60.000 unč, ker se je vsebnost rodija v zlitinah za steklena vlakna po občutnih znižanjih v letih 2020 do 2022 umirila. Johnson Matthey za leto 2026 pričakuje stabilne vsebnosti, vidi pa možnost rasti, ker se dograjujejo zmogljivosti za posebna steklena vlakna.

Rodij se nanaša na kontakte in konektorje, nosi pa tudi žice termoelementov iz platine in rodija za natančno merjenje visokih temperatur v jeklarstvu, steklarstvu in keramiki, uporabne do približno 1.700 °C. Za konektorje in polnilne kontakte se uporabljajo prevleke iz rodija ali iz rodija in rutenija, ki v nekaterih zahtevnih napravah potrošniške elektronike veljajo za boljše od pozlačenih kontaktov.

Pri rodiniranju nakita je treba biti natančen in se ustaviti pred številko. Galvansko nanesena plast rodija na belo zlato in srebro je tehnično nesporna, v statistiki panoge pa pade pod postavko „Drugo" (26.000 unč v letu 2025) in ni prikazana ločeno; panožno združenje je med glavnimi rabami ne navaja. Dokazane količinske navedbe za rodiniranje torej ni, zato tu ni nobenega odstotka.

Še kratka opomba o zdravju, ker je pri prahu umestna: kovinski rodij in njegovi netopni oksidi ter hidroksidi po evropski uredbi o razvrščanju niso razvrščeni kot nevarni za zdravje, nekatere topne rodijeve spojine pa so iz previdnosti razvrščene kot mutagene v kategoriji 2 in lahko povzročajo preobčutljivost. To zadeva delovna mesta v rafinerijah, ne končnih izdelkov.

Rodija nikjer ne pridobivajo kot glavni proizvod. Panožno združenje to pove nedvoumno: rodij velja vedno za stranski proizvod rudarjenja košarice kovin platinske skupine, v kateri prevladujeta platina in paladij, čeprav je njegov prispevek po vrednosti praviloma precej večji od prispevka po masi.

Geološko odloča katera rudna plast se izkopava. V južnoafriškem kompleksu Bushveld sta dva glavna horizonta. Merenskyjeva plast ima tipične vsebnosti 4 do 7 gramov na tono in je revnejša z rodijem. Kromititna plast UG2 ima nižje skupne vsebnosti, a izrazito višje vsebnosti rodija, rutenija in iridija; delež teh treh kovin v skupni vsebnosti kovin platinske skupine lahko v plasti UG2 preseže 20 %. Plast UG2 velja za največje znano svetovno rezervoar kovin platinske skupine in ima po navedbah panožnega združenja „the highest concentration of rhodium of any PGM-bearing ore globally".

Iz tega izhaja ugotovitev, ki je redko zapisana: razpoložljivost rodija je odvisna od tega, v kateri globini in v kateri plasti delajo proizvajalci platine — ne od cene rodija. In tudi če naložba sledi, ne sledi čas. Panožno združenje navaja konkretne pripravljalne roke: ponovni zagon obstoječega obrata in plitvi mehanizirani dostopni rovi 8 do 18 mesecev, plitvi mehanizirani novi projekti 3 do 4 leta, veliki globoki jaški 6 do 8 let. K temu je treba prišteti do šest mesecev od izkopa rude do prečiščene kovine. Cenovni signal lahko torej ponudbo ustvari najprej po mesecih, realno pa po letih.

Velikostni red je vredno postaviti ob bok drugim kovinam: 701.000 unč oziroma 21,8 tone primarne rodijeve ponudbe leta 2025 stoji nasproti ocenjenim 170 tonam platine in 190 tonam paladija iz rudnikov. Rodij po masi predstavlja le 5 % košarice kovin platinske skupine, platina in paladij skupaj 86 %. In vse to je posebej pomembno za bralca v Sloveniji: v Evropi ni rudnika kovin platinske skupine. Slovenija je rudarska dežela brez rudarjenja plemenitih kovin — svetovna dediščina v Idriji je živo srebro, ne zlato, Mežica svinec in cink. Ves rodij, ki pride v slovensko gospodarstvo, je uvožen.

Kaj je torej leta 2025 dejansko pritiskalo na proizvodnjo: izjemne padavine v prvem četrtletju, zaradi katerih so bili deli rudnika Amandelbult družbe Valterra Platinum mesece zaprti, ter ustavitev izkopa in mletja v projektu rudnika Bokoni sredi leta. Hkrati je en rudnik začel obratovati: Platreef je v četrtem četrtletju 2025 dobavil prvi koncentrat kovin platinske skupine, s ciljno količino prve faze okoli 100.000 unč letno, učinkovito od leta 2026.

Še ena posodobitev imena, ki jo je treba poznati pri branju starejših besedil: družba Anglo American Platinum pod tem imenom ne obstaja več. 28. 5. 2025 se je preimenovala v Valterra Platinum, odcepitev od skupine Anglo American pa je začela veljati 2. 6. 2025. Kdor leta 2026 piše „Anglo American Platinum", navaja razvezano ime.

Sekundarna ponudba je leta 2025 znašala 312.000 unč oziroma 9,7 tone, in sicer izključno iz avtomobilskih katalizatorjev. To je 30,8 % celotne ponudbe 1.013.000 unč, torej 31,5 tone.

Dve natančnosti, ki jih poljudna besedila skoraj vedno pozabijo. Prva: pri prečiščevanju danes pridobijo nazaj približno 95 % vsebnosti kovin platinske skupine iz odsluženih katalizatorjev, rodij vključno. Druga je pomembnejša — vidna polovica je manjša. Zgornje številke so recikliranje v odprti zanki. Po ocenah iz dokumenta družbe Johnson Matthey o krožnosti iz leta 2024 pomeni zaprta zanka 75 % celotnega recikliranja rodija, torej kovino, ki ostane pri prvotnem lastniku in nikoli ne doseže trga. Kdor pove, da pri rodiju „tretjina prihaja iz recikliranja", govori le o tistem delu, s katerim se trguje.

Prečiščene kovine platinske skupine se po navedbah panožnega združenja dobavljajo kot ingoti, granule ali spužva, z običajno čistostjo nad 99,95 %; Johnson Matthey rodij za velike količine kotira kot spužvo z najmanj 99,9 %. Palica za zasebnega kupca je torej pri rodiju izjema in ne pravilo, kovina pa je po prečiščenju povsem nerazločljiva glede na svoj izvor.

Kar zasebnega kupca pri rodiju v resnici čaka, je mogoče izmeriti. Razmik med nakupno in prodajno ceno iste rafinerije znaša 15,0 % in je bil čez 142 dni kotacij med 1. 4. in 23. 10. 2026 na decimalko nespremenjen. Kdor rodij isti dan kupi in proda, izgubi teh 15,0 % — pred davki. Pri platini bi izgubil 7,0 %, pri zlatu občutno manj. K temu je treba prišteti 22 % DDV ob nakupu, o katerem govori davčno poglavje, in vprašanje, kdo bo kovino ob prodaji sploh kupil.

Najbolje dokumentiran fizično kriti rodijev izdelek je 1nvest Rhodium ETF na borzi v Johannesburgu. Podatki iz informativnega lista s stanjem 31. 12. 2025:

Dve konstrukcijski podrobnosti sta za bralca pomembnejši od donosnosti. Prva: kovina je „segregated, individually identified and allocated in secured vaults", izdajatelj pa ne sme vnašati dodatnih tveganj in zlasti kovine ne sme posojati. Druga: faktor zahtevka na kovino vsak dan pada, da se v njem odrazi upravljavska provizija — en delež torej z vsakim dnem predstavlja nekaj manj kovine. In za vlagatelja v evrskem območju je pomembna še tretja: sklad objavlja v randih, rodij pa je kotiran v dolarjih, zato nosi kupec dva valutna učinka hkrati, od katerih nobeden ni rodij.

Velikost tega trga je treba povedati v merilu. Johnson Matthey je za konec leta 2025 zalogo rodija v vseh borznih skladih ocenil na okoli 22.000 unč, kar je bilo „the highest for more than five years", in hkrati suho ugotovil: „Rhodium ETFs have seen little activity in recent years." 22.000 unč je 2,2 % enoletne porabe. Za primerjavo: v paladijevih skladih je bilo ob koncu leta 2025 1,14 milijona unč.

Panožno združenje navaja integrirane proizvajalce po imenu: v Južni Afriki imajo Valterra Platinum, Sibanye-Stillwater in Impala Platinum celotno predelavo od rudnika do kovine, Northam pa visokokakovosten koncentrat pošilja na dokončno prečiščevanje v Evropo; v Rusiji kovino družbe Norilsk Nickel prečiščujejo tretje osebe.

Za slovenskega bralca je najbolj poveden primerjalni podatek doma. Banka Slovenije je po svojem letnem poročilu za leto 2025 na dan 31. 12. 2025 imela 135.851 unč zlata, bilančno izkazanih v višini 498.453 tisoč EUR; leto prej je bilo tega 102.216 unč. V tonah: v letu 2025 se je zaloga povečala za 1,05 tone na 4,22 tone, s čimer je zlato doseglo 8 % finančnih naložb Banke Slovenije. Vrednotenje izhaja iz cene unče v evrih, ki jo sporoča Evropska centralna banka in je na bilančni presečni dan znašala 3.669,106 EUR za unčo, leto prej 2.511,069 EUR. Vse tri navedbe — unče, tone in odstotek — pripadajo istemu presečnemu dnevu.

Zdaj pride vrstica, ki je za to stran bistvena: zaloga je v zlatu. Nobena centralna banka ne hrani rodija, in rodij ni del nobene uradne rezerve. Drugače kot v Nemčiji, kjer centralna banka hrani okoli 3.350 ton zlata, je slovenska zaloga po merilu majhna — kar pa je stranska ugotovitev. Odločilno je, da pri rodiju take zaloge ni nikjer: zaloge v borznih skladih so znašale okoli 22.000 unč, kar je približno 0,7 tone na celoten svet. Rodij je industrijska surovina, ki je slučajno draga, ne denarna kovina — in to je trditev o njegovi funkciji, ne napoved njegove cene.

• ◆ Nelikvidnost. Ni borznega trgovanja, ni terminskega trga, ni zavarovanja pred nihanjem. Industrijski porabniki si oskrbo zagotavljajo s pogodbami, ne s terminskimi posli — zasebnik pa nima niti enega niti drugega.
• ◆ Razmik 15,0 % že ob vstopu, izmerjen na 142 dni kotacij v letu 2026, nespremenjen in navzdol nepogajljiv.
• ◆ Nobene oprostitve DDV. Evropska oprostitev zajema le investicijsko zlato; v Sloveniji rodij nosi splošno stopnjo 22 % na celotno ceno (glejte davčno poglavje).
• ◆ Cena iz enega samega vira. Johnson Matthey izjavlja, da ne upravlja nobene referenčne vrednosti, Umicore svoje kotacije označuje za zgolj statistične; dva trgovca lahko istega dne kotirata različno.
• ◆ Strukturni prelom v pogonu. Baterijska električna vozila trismernega katalizatorja ne potrebujejo, in panožno združenje to izrecno imenuje dolgoročno nevarnost nadomestitve.
• ◆ Dokumentirani padci. Minus 90 % v štirih mesecih in pol leta 2008 ter minus 77 % v letnem povprečju med letoma 2021 in 2024.
• ◆ Ni kovina za krizo. Nobenih zalog centralnih bank, zaloge v skladih okoli 22.000 unč ob koncu leta 2025, in približno 85 % porabe je industrijske ter vezane na proizvodnjo avtomobilov. Med finančno krizo leta 2008 je rodij izgubil skoraj 90 %, medtem ko je zlato držalo.
• ◆ Prodaja ni samoumevna. Ker ni ne kovanca ne državne oznake, kovina pa je najpogosteje spužva ali granule, je dokazovanje istovetnosti in čistosti ob prodaji odvisno od potrdila rafinerije ali prodajalca. Shranite ga — tudi zato, ker je dokaz o vrednosti za zavarovalnico.

Stopnje določa 41. člen Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1): splošna stopnja 22 %, nižja stopnja 9,5 % za blago in storitve iz Priloge I ter posebna nižja stopnja 5 % za knjige, časopise in revije iz Priloge IV. Niti Priloga I niti Priloga IV ne vsebujeta nobene postavke za plemenite kovine, tretji odstavek istega člena pa nižji stopnji izrecno izključuje celo za umetniške predmete, zbirke in starine. Za rodij torej ostane splošna stopnja — 22 % na celotno ceno, ne na razliko.

Oprostitev, ki pri zlatu vse spremeni, je v 5. oddelku ZDDV-1 „Posebna ureditev za investicijsko zlato", 118.–122. členu; oprostitev sama je v 119. členu, izvedbene določbe pa v 168.–170. členu Pravilnika o izvajanju ZDDV-1. Podlaga je Direktiva 2006/112/ES, člen 344 in 346. In tu je treba brati besedo, na katero se norma naslanja. Opredelitev iz 118. člena se v izvirnem besedilu zakona (Uradni list RS, št. 117, 16. 11. 2006) glasi: „Po tej ureditvi izraz »investicijsko zlato« pomeni: a) zlato v obliki palic ali ploščic z maso, ki jo sprejemajo trgi plemenitih kovin, čistine, ki je enaka ali večja od 995 tisočink … b) zlate kovance …"

Ena podrobnost te opredelitve je sama po sebi odprta in jo tu navajamo prav zato, ker lepo pokaže, kako se takšni seznami berejo: Slovenija je izkoristila evropsko možnost, da iz investicijskega zlata izvzame drobne palice. Kosi pod 1 g po obeh razpoložljivih branjih besedila ne veljajo za investicijsko zlato; ali je zajeta palica natanko 1 g, pa iz besedila ni nedvoumno, ker uradnega celotnega besedila v tej raziskavi ni bilo mogoče odpreti. Za rodij to vprašanje ne spremeni ničesar, saj pri rodiju ni v oprostitvi nič — je pa dober opomin, da se te določbe berejo do številke in ne po občutku.

Ob uvozu iz držav zunaj Evropske unije je davčna osnova po 38. členu ZDDV-1 carinska vrednost, povečana za carine, druge dajatve in postranske stroške, kot so provizije ter stroški embaliranja, prevoza in zavarovanja do prvega namembnega kraja v Sloveniji. Pri rodiju torej 22 % ne zadenejo le kovine, ampak tudi prevoz in zavarovanje. Oproščen je po 1. točki 119. člena samo uvoz investicijskega zlata. In še ena pogosta zmota: carinsko skladiščenje in proste cone po 57. členu ZDDV-1 niso oprostitev, temveč odlog — ob sprostitvi v prost promet se 22 % plača naknadno.

Za popolnost še dve besedi o računu. 82. člen, prvi odstavek ZDDV-1 zahteva, da račun pri oproščeni dobavi nosi sklic na veljavno določbo direktive ali na ustrezen člen ZDDV-1. Pri rodiju takega sklica ne bo, ker dobava ni oproščena: na računu bo DDV obračunan po splošni stopnji. Nemških obrazcev tu ni mogoče uporabiti — niti prevedenih.

To je najpomembnejši odstavek te strani, in pomemben je tudi zato, ker se prav tu dela napaka, ki se v slovenskih besedilih ponavlja. Dobiček, ki ga zasebna oseba doseže s prodajo fizičnega rodija, je oproščen plačila dohodnine. Nosilna norma je 1. točka 32. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2), ki stoji v III. poglavju, 1. oddelku z uradnim naslovom „Oprostitve plačila dohodnine" (20.–34. člen). Izvirno besedilo zakona (Uradni list RS, št. 117, 16. 11. 2006) se v nosilnem delu glasi: „Dohodnine se ne plača od: 1. dobička iz kapitala od odsvojitve premičnin, razen premičnin iz 2. in 3. točke 93. člena tega zakona …" Sklepni polstavek, ki iz oprostitve jemlje dohodek iz dejavnosti, povzemamo po vsebini in ne dobesedno, ker se razpoložljive zbirke pri njegovi formulaciji razhajajo.

Zakaj je to oprostitev in ne vrzel, pokaže okoliška zgradba zakona, in prav ta razlika je bistvo tega poglavja:

• ◆ 15. člen, drugi odstavek ZDoh-2 je splošna določba: „Dohodki so vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, če ni s tem zakonom drugače določeno."
• ◆ 105. člen, prvi odstavek ZDoh-2 ima za „druge dohodke" prav tako splošno določbo: „Drugi dohodki so vsi dohodki, ki se v skladu s tem zakonom ne štejejo za dohodke fizične osebe iz 1. do 5. točke 18. člena tega zakona."
• ◆ 93. člen, prvi odstavek ZDoh-2 za kapital po tem poglavju šteje nepremičnino, vrednostne papirje in deleže ter investicijske kupone. Palica iz rodija je premičnina, ki ne spada pod nobeno od teh treh točk — izjema od oprostitve torej ne zagrabi, oprostitev pa zagrabi.

Brez 32. člena bi bil ta dobiček torej obdavčen kot drug dohodek. Ker 32. člen obstaja, ni obdavčen. In ker 105. člen, drugi odstavek dohodke iz 19. do 32. člena ter dohodke, oproščene plačila dohodnine, iz „drugih dohodkov" izrecno izvzema, oproščenega zneska zakon ne ujame še drugič po drugi poti. Zato je formulacija, ki jo je mogoče prebrati v marsikaterem besedilu — „premičnine v ZDoh-2 pač niso zajete" —, napačno utemeljena: zajete so, le oproščene.

Rodij tu ni v ničemer poseben, in to je nenavadno dobra novica. Oprostitvena norma govori o premičninah in ne imenuje nobene kovine. Palica iz rodija, spužva iz iridija in palica iz platine so vse premičnine zunaj 93. člena, zato so vse enako oproščene. Razlika do platine in paladija, ki se pojavi pri DDV, se pri dohodnini torej ne pojavi. Opozorilo pa je treba povedati v isti sapi: četverica kovin iz 5. točke 101. člena ZDDV-1, o kateri govori naslednji razdelek, je omejena na podpoglavje o DDV in za ZDoh-2 ne pomeni ničesar. Ti dve določbi se ne smeta srečati.

Ni obdobja imetništva — in številke, ki sodijo k nečemu drugemu

Besedilo 1. točke 32. člena ne vsebuje nobenega časovnega elementa, nobenega praga, nobene olajšave in nobene količinske omejitve. Prodaja dan po nakupu ni nič bolj obremenjena kot prodaja po dvajsetih letih. V Sloveniji ne obstaja „obdobje imetništva" za fizične plemenite in tehnične kovine, zato tudi nemška enoletna doba sem nima nobenega učinka — niti mimogrede zanikana.

Hkrati obstajajo stopnje, ki v slovenskem davčnem pravu res veljajo, le ne za fizično kovino. Spodnja tabela jih postavlja v pravi predal, ker se prav njihov prenos na kovino dogaja najpogosteje.

Iz te tabele sledi najpogostejša zamenjava: 25 % je prava stopnja za napačno stvar. Velja za papir, ne za kovino. Kdor na fizični rodij prenese stopnjevanje pet, deset in petnajst let, prenese pravilo o nepremičninah in finančnem kapitalu. In kdor obratno oprostitev za kovino prenese na borzni sklad na rodij, naredi enako napako v drugo smer: enota ali potrdilo takega sklada ni fizična premičnina, zato oprostitev iz 1. točke 32. člena nanj ni prenosljiva — kam natanko pade, pa je odvisno od njegove pravne oblike, o čemer govori naslednji odstavek.

Kam natanko pade rodijev borzni sklad ali potrdilo z zahtevkom na kovino, v tem besedilu ne razporejamo. Razvrstitev je odvisna od pravne oblike in ima lahko tri različne izide: dolžniški vrednostni papir, ki je po 96. členu ZDoh-2 oproščen; izvedeni finančni instrument z enotnimi 25 % od 1. 1. 2026; ali vrednostni papir s stopnjevanjem po 132. členu ZDoh-2. Pojasnila Finančne uprave, ki bi to vprašanje rešilo, nismo našli — kar ni isto kot trditev, da ga ni. Kdor vlaga večje zneske, naj si pred posli pridobi zavezujočo informacijo po 14. členu ZDavP-2. To izda Generalni finančni urad na zahtevo, vendar samo za nameravane, še neizvedene posle in nikoli za nazaj; rok za izdajo je do šest mesecev od obvestila, da bo informacija izdana, stroški pa se zaračunajo vlagatelju zahteve.

Napoved: v uradnem katalogu vrst napovedi prodaje kovine ni

Formulirati je treba previdno, ker gre za ugotovitev iz odsotnosti. V uradni predstavitvi davka od dohodkov iz kapitala so vrste napovedi navedene za obresti, dividende, dobiček iz odsvojitve nepremičnine (15 dni po odsvojitvi) in dobiček iz odsvojitve vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu (do 28. februarja naslednjega leta). Napovedi za premičnine v tem katalogu ni. To je negativna ugotovitev iz uradnega kataloga in ne izrecna potrditev; izrecne uradne izjave, da napoved ni potrebna, nismo našli. Prav tako ne obstaja nobena objava Finančne uprave, ki bi fizične plemenite kovine obravnavala po imenu — iskanje po celotnem besedilu veljavne uradne predstavitve dobička iz kapitala ne da niti enega zadetka za koren „zlat". Ugotovitev na tej strani je torej izpeljana iz 32. in 93. člena ZDoh-2, ne povzeta po izjavi organa.

Praktično pravilo kljub temu ostaja: račun o nakupu shranite. Po davčnem postopkovnem pravu pravica do odmere ugasne v petih letih, davčna obveznost pa absolutno v desetih; natančnih členskih številk za ta roka v tem besedilu ne navajamo, ker jih ni bilo mogoče preveriti v uradnem besedilu. Račun je poleg tega dokaz o vrednosti za zavarovalnico in edini dokaz, da je kovina vaša.

Zdaj pride razdelek, ki je za rodij, rutenij in iridij najbolj zanimiv, in hkrati tisti, pri katerem je treba najbolj paziti, kaj iz njega sledi in kaj ne. 101. člen ZDDV-1 v 1. točki opredeljuje rabljeno blago kot „premično stvar, ki je primerna za nadaljnjo uporabo taka, kot je, ali po popravilu, razen umetniških predmetov, zbirk ali starin in razen plemenitih kovin ali dragega kamenja", v 5. točki pa plemenite kovine kot „platina, zlato, paladij in srebro ter zlitine plemenite kovine z drugo plemenito kovino".

Zdaj pa to, kar iz tega ne sledi. Ne sledi, da bi se za rodij dalo uporabiti obdavčitev razlike v ceni. Da bi posebna ureditev iz 102. in naslednjih členov ZDDV-1 prišla v poštev, bi moral biti kos tudi premična stvar, primerna za nadaljnjo uporabo, in bi moral biti kupljen iz enega od virov, ki jih našteva 103. člen — na primer od osebe, ki ni davčni zavezanec. Nova palica ali spužva iz rodija tega pogoja ne izpolnjuje. In odločilno: nobene objave in nobenega pojasnila Finančne uprave o tem vprašanju ni bilo mogoče najti v nobeno smer. Zato je zgornja ugotovitev razlaga zakonskega besedila, ne potrjena upravna praksa, v praksi pa ostane pri 22 % na celotno ceno. Primerjalnega izračuna „razlika v ceni proti 22 %" na tej strani zato ni in ne bo — iz nepreverjene predpostavke ni mogoče zgraditi računa.

Zbirateljski predmeti so pravno nekaj tretjega: zbirke so predmeti iz dela B Priloge III k ZDDV-1, med njimi pod tarifno oznako 9705 00 00 zbirke in zbirateljski predmeti, med drugim numizmatičnega pomena. Pri rodiju je ta pot prazna, ker rodijevih kovancev ni.

Obrnjena davčna obveznost je zadnji del tega razdelka in zahteva natančno ločevanje. Katalog plačnikov davka v 76. členu ZDDV-1 zlata ne imenuje nikjer, mehanizem iz 76.a člena pa zajema gradbene storitve, zagotavljanje osebja v gradbeništvu, dobave zemljišč in objektov po 45. členu ter „odpadke, ostanke in odpadni material". Plemenite kovine kot take niso navedene. Dve stvari je treba povedati takoj zatem. Prva: za zasebnega prodajalca se to vprašanje nikoli ne postavi, ker ni davčni zavezanec — tako in samo tako je to treba formulirati. Druga: zadnji navedeni primer se naslanja na stanje stvari kot odpadka in ne na kovino, zato vprašanje, ali rodijev odpadek ali material iz katalizatorjev v poslu med davčnimi zavezanci spada pod to določbo, v nobeno smer ni odločeno in ga tudi ne odločamo. Drugače kot v Nemčiji, kjer zakon za zlato prenos davčne obveznosti izrecno ureja, slovensko besedilo za kovino v naložbeni obliki takega prenosa ne predvideva.

Sklepni polstavek 1. točke 32. člena ZDoh-2 dejavnost iz oprostitve izrecno jemlje. Merilo je 46. člen, prvi odstavek ZDoh-2: „Za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti." Kdor na trgu nastopa kot trgovec, je obdavčen po dohodku iz dejavnosti (III.3. poglavje, 46.–68. člen), torej po poslovnem izidu oziroma po normiranih odhodkih, in oprostitev za premičnine mu ne pomaga.

Še ena omejitev, ki jo je treba povedati naravnost: osebnega področja uporabe ZDoh-2 v tem besedilu nismo raziskali. Zakon loči davčnega rezidenta in nerezidenta, in kdo natanko je kaj, tu ni obdelano. Zato ta stran ne obravnava primera, ko slovenski rezident prodaja pri tujem trgovcu, ko nerezident prodaja v Sloveniji, in ne obravnava sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčevanju ali odselitve. Oprostitev se veže na vrsto dohodka in ne na državljanstvo; pri bivanju ali prodaji v tujini pa je treba davčno rezidentstvo razjasniti vnaprej, po potrebi z zavezujočo informacijo po 14. členu ZDavP-2 ali pri davčnem svetovalcu.

Ta razdelek obstaja zato, da bralec ve, kje se dokazna podlaga te strani konča. Vse spodnje je bilo preverjeno in ni bilo mogoče zapreti; zato ne stoji v besedilu, niti v blažji obliki.

• ◆ Nobenega pribitka trgovca na drobno, nobene najmanjše količine nakupa in nobenih tež palic. Za rodij teh podatkov ni bilo mogoče ugotoviti iz prvotnega vira. Navedena je samo izmerjena razlika med nakupno in prodajno ceno rafinerije — 15,0 % — in izmerjeni pribitek za predelano kovino, 2,9 %. Vse drugo bi bila ocena, predstavljena kot podatek.
• ◆ Nobene zgodovinsko najvišje cene iz marca 2021. Razširjena navedba okoli 29.000 USD na unčo izhaja iz posrednih virov; dokazano je letno povprečje 20.254,10 USD na unčo, in to je na tej strani edina navedena številka za leto 2021.
• ◆ Nobenega deleža za rodiniranje nakita in nobene vrednosti pogostosti rodija v zemeljski skorji posebej. Prva pade v statistiki pod „Drugo", druga je na voljo le za vse kovine platinske skupine skupaj.
• ◆ Nobenega datuma za uveljavitev stopnje 22 %. Preverjeno je, da je 41. člen ZDDV-1 členski nosilec stopnje in da je izvirno besedilo iz leta 2006 določalo 20 %, ter da je stopnja danes po navedbi Finančne uprave 22 %. Spremembeni akt in dan uveljavitve ostajata nepreverjena, zato datuma ne objavljamo.
• ◆ Nobene trditve o palici natanko 1 g. Dve zbirki besedila se v tej eni točki razhajata, uradnega celotnega besedila pa ni bilo mogoče odpreti. Zato ne trdimo niti, da je takšna palica investicijsko zlato, niti, da ni. Povedano je le tisto, kar nosita obe branji: kosi pod 1 g niso investicijsko zlato.
• ◆ Nobene carinske stopnje za uvoz rodija — tudi ne „brez carine". Tega ni bilo mogoče preveriti pri uradnem evropskem viru. Navedena je le uvozna osnova po 38. členu in stopnja 22 % po 41. členu ZDDV-1.
• ◆ Nobene razvrstitve rodijevega odpadka pod obrnjeno davčno obveznost, in prav tako ne nasprotne trditve. Vprašanje je odprto in ga puščamo odprto.
• ◆ Nobenega mejnega zneska, od katerega zasebna prodaja postane dejavnost, in nobene sodne odločbe o prodaji kovin s strani zasebnikov — nobene nismo našli.
• ◆ Nobene stopnje čistine in nobene kazni iz Zakona o izdelkih iz plemenitih kovin. Zakonsko določene stopnje čistine in najnižje čistine obstajajo, vendar se dve razpoložljivi izdaji besedila pri posameznih vrednostih razhajata, kazni pa so v dosegljivi izdaji še izražene v tolarjih. Zato tu ni ne seznama ne zneskov.
• ◆ Nobene reforme kot veljavnega prava. Ne za zakon o izdelkih iz plemenitih kovin, ne za pravila o obdavčitvi kriptosredstev. Osnutek ni zakon, in ta stran ga tako tudi ne predstavlja.
• ◆ Nobene trditve „Finančna uprava potrjuje, da je kovina brez davka". Nobene objave organa o fizičnih plemenitih kovinah po imenu ni; ugotovitev te strani je izpeljana iz zakonskega besedila, in tako je tudi predstavljena.
• ◆ In najpomembnejši pridržek: v nobeni od sedemindvajsetih držav, ki jih zajema ta portal, ne obstaja odločba ali zavezujoča informacija, ki bi rodij, rutenij ali iridij obravnavala po imenu. Vse na tej strani izhaja iz splošnih, kovinsko nevtralnih norm in iz besede, ki jo norma uporablja.

• ◆ Gotovina: 5.000 EUR, in to v obe smeri. 74. člen Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) določa, da osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga ali storitev, od stranke ne smejo sprejeti plačila v gotovini, če to plačilo presega 5.000 EUR, in da prav tako ne smejo stranki gotovine v takem znesku izplačati. Prodajna stran je v besedilih pogosta, pomembnejša pa je odkupna: trgovec zasebnemu prodajalcu za kovino ne sme izplačati več kot 5.000 EUR v gotovini. „Presega" pomeni, da je natanko 5.000,00 EUR še dopustno. Drugi odstavek zajame tudi razdrobitev na več povezanih gotovinskih transakcij, ki skupaj presegajo mejo, tretji odstavek pa zahteva plačilo na plačilni račun. Četrti odstavek iz te omejitve jemlje banke, hranilnice, menjalce in prireditelje iger na srečo — trgovci s kovinami niso izvzeti.
• ◆ Med zasebnikoma ta meja ne velja, in nadzor ni pri uradu. 74. člen zavezuje le osebe, ki opravljajo dejavnost; stavek „v Sloveniji ni dovoljeno plačati več kot 5.000 EUR v gotovini" je zato napačen. Naslovnik prepovedi in zavezanec za globo je podjetje, ne kupec; ali zasebni kupec, ki plača več, sam stori prekršek, iz kroga storilcev v zakonu ni razvidno in ni pojasnjeno, zato tega ne trdimo. Nadzor nad prepovedjo gotovinskih plačil opravlja Finančna uprava Republike Slovenije. Prijava suma pranja denarja pa gre na Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja — to sta dve različni poti in jih ni dobro zamenjati.
• ◆ Pregled stranke: 5.000 EUR ni meja za ugotavljanje istovetnosti; ta je 15.000 EUR. 22. člen, prvi odstavek, 2. točka ZPPDFT-2 zahteva pregled stranke pri vsaki transakciji v vrednosti 15.000 EUR ali več, ne glede na to, ali poteka posamično ali z več očitno povezanimi transakcijami — in ne glede na plačilno sredstvo, torej tudi pri nakazilu. Nemške mejne vrednosti sem ne sodijo: slovensko pravo ne pozna nobene posebne, nižje meje za plemenite kovine. In meja 1.000 EUR iz 23. člena ne zadeva plačila na pultu, ampak elektronski prenos sredstev prek ponudnika plačilnih storitev.
• ◆ Trgovec s kovinami je zavezanec od prvega evra. 4. člen, prvi odstavek, 19. točka, podtočka m) ZPPDFT-2 med zavezance uvršča pravne in fizične osebe, ki pri opravljanju svoje poslovne dejavnosti opravljajo „promet plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz njih", in nobena vrednostna meja za to panogo ni določena — kar je razvidno iz zgradbe zakona, saj je zakonodajalec mejne zneske zapisal samo za oddajanje nepremičnin in za trgovanje z umetninami. Pri rodiju pa ostane vprašanje, ki ga odprto imenujemo in ne zapolnjujemo: ali se izraz „plemenite kovine" v tem zakonu bere enako kot četverica iz 5. točke 101. člena ZDDV-1 in iz 3. člena ZIPleK, v tem besedilu ni bilo preverjeno. Za rodij torej ni odločeno v nobeno smer.
• ◆ Oznake: rodija zakon ne zajema — ni oproščen. Zakon o izdelkih iz plemenitih kovin (ZIPleK) v 2. členu določa, da smejo izdelki v promet samo, če ustrezajo predpisanim tehničnim zahtevam in če so preskušeni in označeni v skladu s tem zakonom, v 3. členu pa plemenite kovine opredeljuje kot platino, zlato, paladij in srebro. Rodija v tej opredelitvi ni. Zato pri rodijevi palici ni ne znaka dobavitelja, ne znaka čistine, ne državne oznake skladnosti s kemijskim simbolom, oznako „SI" in številko preskusnega mesta, in prav tako ne certifikata o skladnosti, ki ga zakon predpisuje za izdelke, izvzete iz obveznosti označevanja. Pristojen organ je Urad Republike Slovenije za meroslovje, ki opravlja tudi nadzor trga in lahko po Konvenciji o preskušanju in označevanju izdelkov iz plemenitih kovin na zahtevo doda skupni kontrolni znak. Za rodij vsega tega ni. Natančna beseda je „ni zajet", ne „je oproščen" — oprostitev predpostavlja ureditev, in tu je ni.
• ◆ Dve poti do skladnosti, ki se pri prevajanju izgubita. Pri kovinah, ki jih ZIPleK zajema, mora dobavitelj skladnost zagotoviti pred dajanjem v promet bodisi tako, da izdelek preskusi in označi urad, bodisi tako, da sam vodi predpisano tehnično dokumentacijo. Stavek „vsak kos zlata v Sloveniji nosi državno oznako" je zato prav tako napačen kot prenos nemške prostovoljnosti. Za rodij pa, kot rečeno, ne velja nobena od obeh poti.
• ◆ Dedovanje in darilo: tu je Slovenija strožja, kot pričakuje prevod. Po 2. členu, četrtem odstavku Zakona o davku na dediščine in darila (ZDDD) darilo ali dediščina, ki zajema le premičnine, ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000 EUR — in to je edino mesto v tem besedilu, kjer je ta izraz pravilen. Ločeno od tega 5. člen, četrti odstavek pri premičninah davčno osnovo zniža za 5.000 EUR, kar velja tudi, kadar je v pridobitvi poleg tega nepremičnina: ista številka, dve različni pravili. Darila istega darovalca se seštevajo v dvanajstih mesecih, ne v desetih letih. Prvi dedni red je po 9. členu ZDDD v celoti oproščen. Za druge pa so razponi občutni: v drugem dednem redu približno 5 do 14 %, v tretjem približno 8 do 17 %, za vse druge osebe približno 12 do 39 %. Posameznih stopenj in nobenega vzorčnega izračuna tu ne navajamo, ker se razpoložljive izdaje tarife razhajajo. Davčna osnova je tržna vrednost ob nastanku davčne obveznosti; metode vrednotenja kovine zakon ne predpisuje in je tudi ne izmišljamo.
• ◆ Nobenega davka za kupca in nobene obdavčitve imetja. Nobenega davka, ki bi zadel kupca fizične kovine, v tem besedilu nismo našli, in ZDDD ni davek kupca. Prav tako ni mogoče dokazati nobene obdavčitve samega imetja kovine; davek od premoženja je davek na stavbe in ga ni dopustno brati kot davek na kovino. Obe ugotovitvi sta negativni ugotovitvi iz pregledanih besedil, ne izrecni oprostitvi. Prav tako v tem besedilu nismo raziskali, ali za hrambo kovine — v carinskem skladišču, v bančnem sefu ali v tujini — velja kakšna obveznost sporočanja; zato o tem ni ne trditve ne zanikanja.

Ta predstavitev ni davčno svetovanje. Opisuje stanje besedil in prakse, kakršno je bilo mogoče preveriti, in izrecno pokaže mesta, kjer tega ni bilo mogoče. Za rodij sta glavni ugotovitvi dve, in obe sta imenovani: 22 % ob nakupu in oprostitev plačila dohodnine ob prodaji po 1. točki 32. člena ZDoh-2. Pri večjih zneskih in pri vsakem čezmejnem primeru se obrnite na Finančno upravo Republike Slovenije z zahtevo za zavezujočo informacijo po 14. členu ZDavP-2 ali na davčnega svetovalca.