Diverzifikacija

Diverzifikacija je eno temeljnih načel sodobne teorije portfelja. Ekonomist Harry Markowitz je leta 1952 matematično opisal to, kar so vlagatelji intuitivno vedeli: kdor premoženje razporedi med slabo povezane naložbe, zniža skupno tveganje, ne da bi se nujno odpovedal donosu. Plemenite kovine – zlasti zlato in srebro – imajo v tem konceptu pomembno vlogo, saj v obdobjih stresa na delniških trgih pogosto delujejo kot varno zatočišče.

Sistematično in nesistematično tveganje

V finančni teoriji ločimo dve vrsti tveganja:

• Nesistematično (specifično) tveganje: zadeva posamezna podjetja ali panoge – npr. korporativni škandal ali panožni zlom. To tveganje je mogoče z razpršitvijo skoraj popolnoma odpraviti.
• Sistematično (tržno) tveganje: zadeva celotni trg – npr. recesije, obrate obrestnih mer ali geopolitične krize. Tega tveganja ni mogoče odpraviti z diverzifikacijo, temveč le omiliti z dodajanjem nepovezanih naložbenih razredov.

Plemenite kovine imajo v primerjavi z delnicami in obveznicami zgodovinsko nizko do negativno korelacijo, zlasti v času kriz. To jih naredi za učinkovit gradnik razpršenega portfelja.

Dimenzije diverzifikacije v pregledu

Plemenite kovine kot gradnik diverzifikacije

Znotraj naložbenega razreda plemenitih kovin se priporoča nadaljnja razpršitev. Razmerje zlato-srebro prikazuje zgodovinsko cenovno razmerje obeh kovin in lahko nakaže relativno precenjenost ali podcenjenost. Poleg zlata in srebra pridejo v poštev platina in paladij, ki sta bolj industrijsko obarvana in imata zato drugačne dejavnike cene.

Formula za tveganje portfelja pri dveh naložbah ponazori učinek diverzifikacije:

σ_P = √( w₁²·σ₁² + w₂²·σ₂² + 2·w₁·w₂·ρ₁₂·σ₁·σ₂ )

σ_P  = tveganje portfelja (standardni odklon)
w    = utež naložbe
σ    = posamično tveganje naložbe
ρ₁₂  = korelacijski koeficient med naložbo 1 in 2

Nižji ko je ρ₁₂ (do najmanj −1), močnejši je učinek zmanjševanja tveganja pri mešanici.

Praktična izvedba s plemenitimi kovinami

Varčevalni načrt za plemenite kovine omogoča postopno gradnjo pozicije v plemenitih kovinah in pri tem izkorišča učinek povprečenja stroškov: z rednimi nakupi po različnih tečajih se dražja obdobja in ugodnejši trenutki vstopa izravnajo. To občutno zmanjša tveganje časovnega usklajevanja.

Pogoste smernice institucionalnih vlagateljev predvidevajo delež plemenitih kovin od 5 do 15 % celotnega portfelja. Ta okvirna vrednost je močno odvisna od individualne pripravljenosti tveganja, naložbenega obdobja in celotne strukture portfelja. Opomba: to ne predstavlja naložbenega svetovanja.

Davčna dimenzija

Pri fizičnih plemenitih kovinah v Sloveniji velja: dobiček fizične osebe iz odsvojitve premičnin (plemenite kovine) ni obdavčen z dohodnino. Ne obstaja nemški špekulativni rok – prodaja fizičnega zlata, srebra, platine ali paladija s strani fizične osebe praviloma ne sproži obdavčitve dobička z dohodnino. ETC in certifikati pa se lahko davčno obravnavajo drugače (kapitalski dobički iz finančnih instrumentov).

Tudi pri nakupu so razlike pomembne: investicijsko zlato (palice s čistostjo najmanj 995 ‰ in kovanci najmanj 900 ‰) je skladno z ZDDV-1 in Direktivo 2006/112/ES oproščeno DDV. Srebro, platina in paladij pa so obdavčeni s splošno stopnjo DDV 22 %. Ta razlika občutno vpliva na efektivne stroške nabave pri diverzifikaciji s plemenitimi kovinami. Opomba: to ni davčno svetovanje – priporočamo individualno preveritev pri davčnem svetovalcu (viri: fu.gov.si, pisrs.si).

Na kratko

Diverzifikacija zniža tveganje portfelja s kombinacijo slabo povezanih naložb – plemenite kovine pri tem prispevajo stabilen delež, ker se v času kriz pogosto gibljejo nasprotno kot delnice in obveznice. Široka mešanica različnih kovin, oblik hrambe in naložbenih razredov je učinkovitejša kot koncentracija na en sam papir.