Zakon o preprečevanju pranja denarja
Tudi: ZPPDFT, zakon proti pranju denarja, AML zakonodaja
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT) zavezuje trgovce s plemenitimi kovinami, da nad določenimi mejnimi vrednostmi ugotavljajo istovetnost strank in prijavljajo sumljive transakcije.
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT) v Sloveniji prenaša evropske direktive o preprečevanju pranja denarja (AMLD) v nacionalno pravo in velja tudi za gospodarsko trgovanje s plemenitimi kovinami, nakitom in starinami. Kdor kot podjetnik odkupuje ali prodaja zlato, srebro ali druge plemenite kovine, je »zavezanec« v smislu zakona in mora izpolnjevati vrsto dolžnosti skrbnosti.
Kdo je zavezan?
Med zavezance na področju plemenitih kovin spadajo predvsem:
- trgovci z zlatom, talilnice in rafinerije plemenitih kovin
- zlatarji in trgovci z nakitom
- zastavljalnice in odkupna mesta za staro zlato ali lomljeno zlato
- trgovci s kovanci, ki poklicno trgujejo z naložbenimi kovanci ali zbirateljskimi kovanci
Zasebni prodajalci načeloma niso zavezani – dolžnosti skrbnosti zadevajo poslovnega pogodbenega partnerja.
Najpomembnejše mejne vrednosti
| Položaj | Mejna vrednost | Dolžnost |
|---|---|---|
| Gotovinsko plačilo pri nakupu plemenitih kovin | od 10.000 € | Ugotavljanje istovetnosti stranke |
| Občasna transakcija (nakazilo) | od 15.000 € | Ugotavljanje istovetnosti stranke |
| Sum pranja denarja | ne glede na znesek | Prijava uradu |
| Transakcije z visokorizičnimi tretjimi državami | poostrena obravnava | Poostrene dolžnosti skrbnosti |
Pri gotovinskih poslih je posebej pomembna splošna prepoved sprejemanja gotovine nad 5.000 € pri prodaji blaga za osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga. Ta omejitev za anonimni pultni nakup – torej nakup brez dokazovanja istovetnosti – nad tem zneskom ni več dopustna. Konkretni pragovi se lahko z novelami zakonodaje spremenijo; merodajno je vedno veljavno besedilo ZPPDFT.
Dolžnosti podrobneje
Pregled stranke (KYC – Know Your Customer):
- Ugotavljanje istovetnosti pogodbenega partnerja na podlagi uradnega osebnega dokumenta s fotografijo
- Ugotavljanje dejanskega lastnika (npr. pri nakupih prek tretjih oseb)
- Pridobitev podatkov o namenu in naravi poslovnega razmerja
- Redno spremljanje obstoječih poslovnih razmerij
Notranji ukrepi za obvladovanje tveganj (za večja podjetja):
- imenovanje pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja
- analiza tveganj in notranje smernice
- usposabljanja zaposlenih
- dolžnosti evidentiranja in hrambe (praviloma več let)
Prijava sumljive transakcije uradu: Če obstaja razlog za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, mora trgovec to prijaviti Uradu RS za preprečevanje pranja denarja – ne glede na mejne zneske in pred izvedbo transakcije.
Posledice kršitev
Kršitve ZPPDFT se lahko kaznujejo kot prekršek z globami; v hujših primerih so predvidene visoke globe za pravno osebo in odgovorno osebo. Nadzor nad zavezanci izvajajo pristojni organi, med drugim Urad RS za preprečevanje pranja denarja in Finančna uprava RS (FURS).
Razmejitev do davčnih predpisov
ZPPDFT je preventivni zakon in ureja preprečevanje pranja denarja – ne pove ničesar o davčni obravnavi dobičkov iz prodaje plemenitih kovin. Za vprašanja glede prodaje investicijskega zlata veljajo ločeni davčni predpisi. V Sloveniji je nakup investicijskega zlata oproščen DDV (Direktiva 2006/112/ES), dobiček fizične osebe iz odsvojitve premičnin pa ni obdavčen z dohodnino. Opomba: To ni davčno ali pravno svetovanje.
Pri odkupu plemenitih kovin naj prodajalci računajo, da resni trgovci nad zakonsko mejo za gotovinska plačila zahtevajo kopijo osebnega dokumenta – to je zakonska dolžnost, ne prostovoljno dejanje.
Na kratko
ZPPDFT zavezuje trgovce s plemenitimi kovinami k ugotavljanju istovetnosti strank nad zakonsko mejo za gotovinska plačila ter k prijavi sumljivih transakcij; zasebni kupci in prodajalci niso neposredno zavezani, morajo pa računati, da mora njihov sogovornik te dolžnosti izpolniti.